Raje podarim doživetje, kot materialne stvari

Čeprav se včasih zelo težko uprem kakšnemu kosu oblačila ali igrači, za katero sem prepričana, da jo moji nečakinji morata imeti, mi je še vedno ljubše podariti doživetje. Izlet nekam, kjer se imamo vsi lepo, se zabavamo in se naslednjič z veseljem vrnemo. Tako smo bili skupaj že večkrat na bazenu, pa v živalskem vrtu in Minicity-u. Še posebej starejša nečakinja bi bila seveda vesela tudi igrač ali kakšne lepe oblekice, a vsi vemo, da to veselje traja le nekaj časa. Doživetja pa ji ostanejo v spominu za vedno. Ni lepšega kot to, da mi včasih kar tako, od nikoder, pove kako lepo ji je bilo, ko smo nekje bili. Ali pa obujamo spomine na prvi obisk nekega kraja, ko se ponovno vrnemo. To, da si te dogodke zapomni, mi pove, da ji veliko pomenijo in so ji res všeč. Ravno zato smo se ponovno skupaj odpravili v Minicity.

Asjo sva tokrat v Minicity peljala drugič. Karte sem imela doma sicer že od konca poletja, a se nikakor nismo mogli uskladiti. Zdaj pa je praznični čas, Asja nima vrtca in tako smo lažje našli dve uri za izlet. Zelo praktično je, da imajo po novem na voljo urne vstopnice, saj tako plačaš toliko ur, kot jih želiš preživeti tam, ne pa celodnevno vstopnico, kot si jo moral prej. Mi smo včeraj ostali 2 uri, kar je bilo ravno prav, a če bi lahko, bi najbrž z lahkoto ostali še kakšno minutko dlje.

Minicity je mesto v malem. Čeprav je prvotno namenjeno najmlajšim, vam zagotavljam, da je zabavno tudi vsem nam, ki znamo prebuditi otroka v sebi. 

Ne jaz, ne Asja, se ga ne moreva naveličati, saj vedno znova najdeva kaj zanimivega za počet. Všeč mi je, ker vsake toliko ponudijo kakšno novo sobo in tako nikoli ne zmanjka novih doživetij. Najbolje pri vsem skupaj pa je to, da so sobe (ali igralnice, kakor vam je ljubše) tako realno narejene, da se moreš včasih kar opomniti, da si v igralnici in ne resničnem svetu. Trgovina Hofer me vedno znova prepriča, saj so izdelki prazne embalaže dejanskih produktov iz njihove trgovine, plastičen kruh pa tako dobro narejen, da se zdi, kot bi bil pravi. Na blagajni dobiš tudi čisto pravi račun, črtne kode izdelkov pa celo zapiskajo, ko jih skeniraš. Skratka, cel žur.

Pa ne le Hofer, tudi ostale sobe so zelo realno postavljene. Asja se je tokrat zagledala v porodnišnico in tam smo se zadržale najdlje. Najprej sem se skoraj znašla v malenkost neprijetni situaciji, ko bi morala 5-letnici pojasniti kako se rodi dojenček, a smo to nekako obšli in se delali, da se je dojenček pač rodil. Pa ne eden, vsaj 5 se jih je. Potem je sledilo tehtanje, preoblačenje, previjanje, spanje in ponovi vajo. Komaj sem jo prepričala, da gremo še kam naprej. V nekem trenutku sem jo vprašala, kako to, da tako obvlada delo z dojenčki, ona pa mi je odvrnila: "Ja, mami opazujem, ko Avo rihta, pa vse njene prijateljice, ki imajo dojenčke."

Imela je tudi priložnost izdelati čisto svojo Loacker napolitanko, takoj za tem pa šolo umivanja zob, kjer so dobili čisto nove ščetke, ki so jih lahko odnesli domov. Jaz res ne vem kdaj sem jo nazadnje videla tako navdušeno. In to vse zaradi tega, ker si je umila zobe in dobila zobno ščetko.

Meni je najbolj všeč v Minicity-u to, da je meni vse skupaj prav tako zabavno kot njej. Tako se lahko popolnoma sprostim in uživam z njo ter se vživim v vloge, ki so mi dodeljene. Vidim, da ji je to še v večji užitek in tako imava obe veliko od takšnega druženja.

Na poti domov sem ji postavila še nekaj vprašanj o tem, kako smo se imeli:

E: Katera je bila tvoja najljubša soba/igralnica?

A: Porodnišnica.

E: Zakaj?

A: Ker je tako lepo rozasto in zelo zabavno.

E: Zakaj pa sva šli v porodnišnico večkrat?

A: Tako mi je pač všeč. Pa zato, da se boš pripravila na dojenčka, ko ga boš enkrat imela.

E: Kaj ti je bilo še všeč?

A: Napolitanke, ker sem jih lahko pojedla. Pa trgovina.

E: Kaj bi pa ti najraje delala, ko boš velika?

A: Bila bi slikarka in pevka.

Vedno znova me prevzame, ko vidim kako velika je že, kako zgovorna, brihtna in kako razmišlja. Včasih pozabim, da ni več dojenčica, ampak prava deklica. Čas res prehitro mine, a vseeno uživam, ko jo opazujem, kako odrašča. Še bolj pa uživam v tem, da sem lahko del tega obdobja in ji ga lahko s takšnimi doživetji in druženjem, še polepšam.