Kotiček

Vsakemu sogovorcu, s katerim beseda nanese na knjige, skoraj zakričim v obraz, da Urbani menih je pa res must have. Že dolgo me ni nobena knjiga tako navdušila oziroma sezula  kot ta. Kupila sem jo zelo impulzivno, na stojnici Felix v Kopru. Šla sem mimo in slučajno mi je padla v oko zaradi meni všečne naslovnice. Prijela sem jo v roko, na zadnji strani preletela kar je pisalo, vrgla oko še na ceno in že sem tipkala pin v tisto majhno napravico. V trenutku, ko sem jo začela brati, sem vedela, da je bilo to najboljše zapravljenih 11€ v zadnjem času. V istem trenutku sem se odločila tudi, da sem s to knjigo uradno začela graditi svojo lastno domačo "knjižnico", ki bo vsebovala knjige s področja osebne rasti, joge, meditacije, kineziologije in vsega kar spada zraven ter (itak) nosečnosti in otrok. Naslov: Urbani menih (na Book Depository jo lahko naročite v angleščini , cena je približno enaka, poštnina pa brezplačna) Avtor: Pedram Shojai Založba: Učila interna

Kranjske Gore sem se najbolj veselila, ker jo imam res rada in menim, da je čudovita v vseh letnih časih. Ker v Pensionu Pibernik nisva imela naročenega zajtrka, sva se odločila, da ga bova pojedla kar v Kranjski. Izbrala sva Okrepčevalnico Lačni Kekec, ki jo najdete pod sedežnico Kekec, oziroma na drugi strani hotela Ramada Hotel & Suites (bivši Prisank). Jaz sem končno, prvič v življenju, jedla Germknödel, on pa je bil zadovoljen s toplimi sendviči. Pa itak je dobil še skoraj polovico mojega knedla, ker ga sama nisem zmogla. Je res mega nasitna zadeva, ampak tudi dobra. 3/4 dneva je izgledalo kot, da bo kakšna poletna nevihta ali vsaj dež, zato sva svoje načrte ves čas prilagajala temu. Na koncu je padlo ene 10 kapljic dežja, kar naju nebi ubilo. Kljub temu je bil dan lep, videla sva kar nekaj načrtovanih zadev in se končno tudi malo spočila. Po zajtrku sva se odpravila do jezera Jasna, ki se ga dobro spomnim še odkar sem bila majhna deklica. Od takrat se je okolica seveda

Najin oddih sva oziroma predvsem sem planirala že en mesec prej. Na koncu ni šlo nič po načrtih, je bilo pa vseeno lepo in uspelo nama je videt več kot sva pričakovala. Dopust sva začela z nič kaj dopustniško uro. Še preden sva se zasidrala na gorenjskem, sva se ustavila v Ljubljani in čuvala moji (oziroma najini ;)) nečakinji. Proti 12 sva končno prispela na Bled. Baje, da je bila gužva še pred tablo BLED. O tem ne vem nič, ker sem sladko dremala. Bled je pustil bolj slab prvi vtis. Saj vem, da je treba nekje zaslužit, ampak da hodim 15 minut v breg z željo, da naredim selfie z grajskega obzidja, potem pa naletim na vstopnino 10€/osebo.. to mi pa ni. 20€ za dva torej. Za to, da naredim dve sliki. Pa itak bi spila kavo pa še kremšnito pojedla tam, kar pomeni, da bi me obrali za 10+ v vsakem primeru. No potem sva si kavo privoščila v Okrepčevalnici Park in poskusila tudi originalno kremno rezino. Dobra in presenetljivo ugodna. Ker se nama ni vozilo 1h do Bohinja in še eno