Gorenjska: Bohinj

Tretji, torej zadnji dan najinega mini oddiha, sva imela v načrtu izlet v Bohinj in nato proti Ljubljani, kjer sva nato prenočila. Zbudila sva se v precej hladno in deževno jutro. Skoraj se ne bi spravila iz postelje, ker je bil zvok dežnih kapelj po strešnem oknu tako prijeten. V miru sva pojedla zajtrk, ki sva ga dan prej kupila in se počasi odjavila na recepciji. Še kar nekaj časa sva sedela pod trto pred vhodom v Pension Pibernik, pila kavo in vedno znova ponavljala kako lepo je bilo prenočiti tam. Res lepa izkušnja in oba že komaj čakava, da bova imela čas in možnost priti nazaj. Jutro oziroma dopoldne je bilo zelo mirno, prav sproščujoče. 

Počasi sva se odpravila proti Bohinju. Pot je minila precej hitro in spet sva imela priložnost opazovati čudoviti naravo. Zaman sva čakala na kakšen sončni žarek, ampak v bistvu nama je bilo vseeno. Imela sva se lepo, ker sva bila drug z drugim in to je bilo najbolj pomembno. Po prihodu v Bohinj sva se najprej, dokler sva bila še pri volji za vožnjo, odpravila do slapa Savica. Cesta do parkirišča je malo zoprna, saj je ozka, ovinkasta in na nekaterih delih že kar boga, a se da. Za parkirišče sva plačala 3€, prav tako je bilo vstopnina za slap 3€/osebo. Ko sva prispela na parkirišče in izstopila iz avta bi me skoraj kap. Zunaj je bilo 13 stopinj, midva pa s skoraj čisto poletno garderobo. Oblekla sem vse kar sem imela za silo toplega, z vetrovko na čelu, pa me je še vedno zeblo. Rešilo me je to, da se je bilo treba do slapu sprehoditi in sem se ogrela, sicer bi hitro obupala. Do Savice vodi urejena pot, ki traja približno 20 minut - odvisno od gneče in vašega tempa. Ljudi je bilo kar veliko, še posebej turistov. Tudi takšnih v kratkih hlačah in majicah brez rokavov. S kje so prišli, da jih ni zeblo, se sprašujem še danes.

Po ogledu slapu sva se odpravila nazaj na začetek Bohinjskega jezera, kjer sva parkirala (žal se ne spomnim zneska parkirnine, spomnim pa se, da sva parkirala pred Mercatorjem in ni bilo zelo drago) in se odpravila na kavo in sprehod. Kot naročeno so se dopoldanski oblaki z meglo umaknili in posijalo je sonce. Sedenje in sprehajanje ob jezeru je tako dobilo en nov čar, dodatno piko na i pa so dale majhne jadrnice, ki jih je bilo pri tem bregu jezera kar nekaj. Čudovit razgled skratka. Tu sva si vzela čas za kavo in malico, posedanje ob jezeru in namakanje nog. No jaz sem jih, Tilnu to ni dišalo. Je bila pa voda presenetljivo topla in če me ne bi ta dan že zeblo, bi se zagotovo skopala. Pa drugič.

Ko sva imela vsega dovolj, sva se odpravila proti Ljubljani in se po poti ustavila še na Brniku na kavi. Najdražji kavi ever, mimogrede. Jaz imam letališča zelo rada, zato sem si zaželela ta postanek. Potovanja v daljne tople kraje me sicer ne mikajo in tudi letenja z letalom ne pogrešam, jih pa rada opazujem in razmišljam o ljudeh, ki nekam odhajajo, o tistih, ki so prišli z dolge poti in komaj čakajo, da objamejo svoje najdražje in podobno. Hecna, saj vem. 

Preden sva se odpravila do sestre, kjer sva imela dogovorjeno prenočišče, sva zavila še do jezera v kraju Rakitna. Gneče ni bilo in travnati breg jezera je kar klical po tem, da malo posediva in uživava. Okolica je zelo lepa, v hotelu tik ob jezeru lahko spijete kavo, pivo ali kaj prigriznete, lahko pa se tudi sprehajate po okoliških poteh. Imeli so celo izposojo supov, a sem bila takoj utrujena, da sem raje zadremala na brisači kot, da bi bila še kaj aktivna.  

Preostanek popoldneva oziroma večera sva preživela z mojo sestro in njeno družino. Lepo se je bilo družiti, še lepše pa se je bilo zbuditi ob mojih dveh nečakinjah. Pred odhodom v domače kraje, kjer sva preživela preostanek dopusta, sva imela planiran še izlet v Logarsko dolino a se nekako ni izšlo, tako da sva jo pustila za drugič. Če povzamem, je bil najin dopust zelo lep. Prav takšen, kot sva si ga zamislila. Veliko narave, vse na izi, nekje, kjer še nisva bila. Ko sva na poti domov delala povzetek vsega kar sva doživela, sva ugotovila, da sva obiskala 5 jezer, dva izvira in videla tri čudovite reke. Brez dvoma se bova v te konce še vrnila, saj nama je bilo zelo lepo, poleg tega pa nama je ostalo še veliko za videt in raziskat.