Kako naj ukrotim svoje misli?

Prav zanima me koliko ljudi lahko razmišlja samo o eni stvari naenkrat. Torej, da mu misli ne bežijo na 1001 konec ter, da se res lahko skoncentrira samo na eno stvar. Če se kdo takšen najde, prosim javi se! Meni se to zdi umetnost. Ne umetnost, višja znanost.

Verjamem, da nimam s tem težav samo jaz in da je ogromno ljudi, ki imajo z obvladovanjem misli še 5x večje težave kot jaz sama. Tisti, ki jih imajo, že vejo o čem govorim in kako naporno je to lahko. Saj ne vem, če smo si za to krivi povsem sami ali tudi na to vpliva današnji tempo življenja in nasploh način življenja na tem koncu sveta. Buda recimo, s tem zagotovo ni imel težav. Zadnjič sem na enem izmed družabnih omrežjih naletela na malo provokativen tekst, češ, da se zadnje čase kar vsi ukvarjajo z jogo. Jaz rečem "hvala bogu"! Še dobro, da se, da si zna vse več ljudi vzeti tisto uro ali dve na teden zase in se fokusirati samo na to v katerega od čudnih položajev bodo spravili svoje telo ter kako bodo pri tem dihali. Nič me ne moti porast joga fotografij in citatov na družabnih omrežjih na račun tega, saj je joga čudovita stvar in citati, ki izhajajo iz nje so lahko samo nekaj pozitivnega. Mogoče se tisti, ki jogo že prakticirajo, ravno s tem nehote dotikajo še ostalih in jih spodbujajo, da se česa podobnega lotijo še sami. 

Meni obvladovanje misli predstavlja težavo predvsem zato, ker imam občutek, da konstantno nekaj pozabljam, da bom pozabila in da imam čisto preveč dela. V resnici ga (trenutno) res nimam in vem, da zmorem opraviti vse kar bi morala, a namesto, da bi se ukvarjala z eno stvarjo naenkrat in bila tudi z mislimi samo tam, hkrati razmišljam še o tem kaj bom kuhala, kdaj sem sploh nazadnje jedla, če sem spet kaj pozabila naredit, zakaj sem tako dolgo spala, ali se bo stanovanje kar samo posesalo in tako naprej. V neskončnost. Res v neskončnost. S tako polno glavo je res težko biti produktiven, pa tudi če sem, to delo ni opravljeno tako kot bi lahko bilo. Kolikokrat za sabo kaj preberem pa si mislim "pa dobro, ne zmoreš bolj kreativnega stavka?" ali "kaj pa si tukaj razmišljala?", a če pogledam z druge strani, ni čudno, da je temu tako. Če pišem članek in ne razmišljam samo o njem, ne more biti najboljši kar je lahko.

Nisem še prišla na zeleno vejo glede tega, se pa trudim, da bi. Najprej zaradi sebe, ker me prepolna glava bolj utruja kot kaj drugega. Včasih bi raje kar dvignila roke nad vsem in cel dan gledala v zrak, ker se mi zdi, da ne vem kje se me glava drži. A vem, da je to stvar na kateri se da delat in tudi bom. Poleg tega, zaradi tega občutka, da nimam nadzora nad tem kar počnem, postanem nervozna in potem to prenašam na ljudi okoli sebe, predvsem fanta, ki z mano živi. Nič kriv, nič dolžen, bi rekli, pa mu lahko v minuti pokvarim dan. In kako se imam namen tega lotit?

Prvi korak zame je zagotovo planiranje. Trudim se, da bi načrtovala teden in si za vsak dan zapisala nekaj obveznosti ter jih potem tudi izpolnila. Tako da bi se razporedile čez cel teden in bi jih lažje opravila. Druga stvar pa je ravno posluževanje tehnik, ki jih uporabljajo v vzhodnem delu sveta - joga, meditacija, qi-gong, taj-chi in ogromno drugih. Verjamem, da si bom z rednim prakticiranjem vsaj ene izmed teh uredila misli, izboljšala koncentracijo in postala bolj produktivna, bolj organizirana in predvsem manj nervozna. 

Mislim, da bom začela kar z meditacijo. Več o meditaciji si lahko preberete tukaj -> Psihologija za navdih. Avtorica je Saša, ki na svet gleda skozi oči (bodoče) psihologinje.