Razmišljam o tetovažah

"Kaj pomeni tvoj tatu?" To je skoraj najbolj pogosto vprašanje, ki ga, vsi, ki smo se odločili za poslikavo telesa, dobimo. Jaz na takšna vprašanja že od začetka ne odgovarjam oziroma ta pogovor hitro zaključim z "ima pomen, je povezan z mojo družino". Redko kdo pozna točne pomene mojih risb in razloge zakaj jih imam. To vprašanje se mi zdi skoraj preosebno, da bi ga postavljali kar vsakemu, ki pride mimo. Drugo je, če smo si s človekom blizu, tudi jaz sem svoje prijateljice vprašala kaj pomeni tatu, prav tako kot one mene, a sem dopuščala tudi možnost, da na to vprašanje ne bodo želele odgovoriti. In tega jim nebi nikoli zamerila. 

Za svoj prvi tatu sem se odločila nekaj več kot 4 leta nazaj, ko me je, kot rada pravim, našel on sam. V trenutku sem vedela, da je to to, imela zgodbo in bila prepričana, da mi ne bo nikoli žal. Zagotovo ste že slišali, da ko enkrat začneš oziroma, ko narediš prvega, greš zagotovo še po kakšnega. Ne vem zakaj tako pravijo, a malo te res zasvoji. Mogoče zato, ker prebiješ led, vidiš kako je živeti z dodatkom na svojem telesu in se odločiš, če ti je všeč ali ne. Tudi občutek že poznaš in znaš oceniti ali je bila bolečina dovolj znosna, da greš "pod iglo" še enkrat (ali celo večkrat). Čeprav naj na tem mestu dodam, da se nikar ne zanašajte na besede ostalih o tem koliko in na katerem mestu tetoviranje boli (ali ne boli). Vsako telo se na to odzove drugače, vsak ima drugačen prag bolečine. Meni je na mestu, kjer naj bi zelo bolelo, celo prijalo, medtem ko me je na roki, kjer naj ne bi bolelo, bolelo tako, da bi se vmes skoraj premislila. Pa ne pretiravam. Zdelo se mi je, kot da mi iglo vleče čez celo roko, medtem ko je v resnici delal črto dolgo nekaj milimetrov.

Zgodba z risbo, ki si jo izberete za na svoje telo, se nikakor ne konča z odhodom iz izbranega studia.  Prve dneve oziroma tedne se negi posveča posebna pozornost in tudi od te nege (med drugim) je odvisno kako lepo in hitro se bo tatu zacelil. Med drugim sem v oklepaj dodala zato, ker očitno tudi popolna nega ne pomaga, da bi bil zaceljen tatu točno tak kot si želimo. Meni se je pri obeh zgodilo, da se nista "poravnala" s kožo, ampak se ju še vedno tipa. Za prvega se res ne morem hvalit s popolno nego, bi pa dala roko v ogenj, da drugega, ki je nastal lani, ne bi mogla bolje negovati. Zdaj sem se počasi navadila na to, da pač ni eno s kožo, a bi bila vseeno bolj srečna če bi bil. Ker je nega tatuja pomembna tudi po tem, ko je tatu zaceljen, sem se odločila preizkusiti mazilo za nego tetovaž. Ne vem sicer, če bo zaradi tega mazila tatu končno "eno s kožo", a poizkusiti ni greh. Tudi, če ne bo, bom naredila veliko dobrega zanj, saj se drugače zelo redko mažem s kremami, zaradi česar imam precej suho kožo. Suha koža pa za tatuje, nove ali stare, ni najbolj ugodno okolje.

Komaj čakam, da bom imela čas in denar za naslednjo risbo. Z idejami nimam težav, saj so v načrtu še vsaj trije in enega izmed teh se posebej veselim. S Tilnom sva se odločila, da si bova za poročni obred kupila ugodne prstane, ki bodo namenjeni zgolj simboliki, pomembno odločitev pa bova nato za vedno (dobesedno) ovekovečila s tetovažo. Če za kaj, potem pa bom za slednjo zagotovo uporabljala vse kreme, mazila in druge produkte, ki bodo simbol ljubezni za vedno ohranjale lep in svež.

Hvala podjetju Lux Factor za poslan produkt.