Pa ti, sanjariš o prihodnosti?

Še sreča, da imam po navadi kar polne dneve in veliko obveznosti, sicer bi cele dneve presanjarila. Zlahka se zatopim v svoje misli in razmišljam o vsem mogočem kar me čaka v prihodnosti - lepih stvareh, seveda. Odkar mi je jasno, da sem našla svojega moškega, vse pogosteje sanjarim tudi o tem, da bi nekoč imela svojo hiško. Bolj od prelaganja opek se veselim izbiranja notranje opreme, še posebej kuhinj.

Pravzaprav o tem rada sanjariva oba in zato se večkrat odpraviva na "izlet" v katerega izmed centrov, ki prodajajo pohištvo. Nazadnje sva se na poti proti domu ustavila v prenovljenem centru Lesnina XXXL. Ne morem reči, da naju gneča ni zmotila, saj sva med iskanjem parkirnega prostora skoraj izgubila živce. A ko sva enkrat vstopila, je bil trud poplačan. Še vedno gneča, a dobro vzdušje, glasna glasba in poooolno pohištva. Joj, še dobro, da na mojem bančnem računu ni bajnih denarcev, ker bi me zlahka odneslo. Ne morem si kaj, da ne bi razmišljala o tem kam bom postavila vse okvirčke za najini fotografijami in fotografijami najdražjih, kje bodo gorele dišeče sveče in iz kakšnih krožnikov bomo jedli družinska kosila. Oh, ko smo že pri kosilih, moj najljubši del je bil brez dvoma oddelek s kuhinjami. Tam pa me res odnese, saj so kuhinje nekaj posebnega. Čeprav točno veva kakšno želiva (če bo le možno), jih vedno rada opazujem, si predstavljam kako bi jih umestila, kakšno opremo bi izbrala in kako bi se midva počutila v njej. Sanjava o takšni z otokom na katerem bi bila kuhalna plošča, na drugi strani pa dva barska stolčka. Tam bi zajtrkovala omleto in pila sveže iztisnjen pomarančni sok... Ah, vidite? O tem vam govorim, kar odnese me.

Vir: Lesnina XXXL

Poleg kuhinj, se rada ustaviva tudi pri dnevnih sobah. Ne vem, če se ravno sme, a testiranje sedežnih garnitur je najino najljubše opravilo. Potem preprosto sediva tam in debatirava o tem kakšno omarico bova imela, pa kakšne premer televizije in kje bo stala kakšna dekoracija. Vam rečem, še dobro, da nimava milijonov, še manj pa stanovanja oziroma hiše kamor bi vse to dala. Upam sicer, da se nama želje nekega dne uresničijo, do takrat pa si bova še večkrat vzela čas, še posebej sedaj, ko prihajajo hladni jesenski dnevi, in se odpravila v pohištveni center sanjarit o najini prihodnosti in o trenutku, ko si bova rekla: dobrodošla doma.