DM tek za ženske: Druženje z Anjo Suska, fotografiranje s Čuki in zastonj sladoled

Udeležba na DM teku ni bila v planu iz dveh razlogov. Prvi je ta, da že od avgusta nisem tekla, saj sem imela težave s kolenom. Pred kakšnim mesecem sem se sicer odpravila en krog, ampak se je končalo v bolečinah. Drugi razlog je, da imam precej busy obdobje in nekak nisem razmišljala še o dodatnih aktivnostih. Potem pa me je presenetila Anjina srečna roka in ponudila se mi je priložnost, da se z VIP vstopnico udeležim teka in spoznam Anjo Susko. Pa naj bo, sem si rekla. Eno dopoldne gor ali dol, tako ali tako se nebi učila čiiisto cel dan. Aha, kaj pa koleno in priprave, se morda sprašujete? Ah, kdo pa še rabi priprave ;) Saj ne, za priprave pač ni bilo časa, koleno pa sem si oblepila s kineziotapeom in upala da zdrži. En večer prej sem se odpravila na poskusni tek in ker ni bilo bolečin sem predvidevala, da bo vse ok. 

DM tek je bil moja prva prava, velika tekaška prireditev. Ko sem stala na štartu še z nekaj 1000 ženskami sem bila kar ganjena (nič posebnega, jaz sem večino svojega življenja ganjena). Sicer je kmalu po začetku je sicer sledilo veliko presenečenje, ampak ok. Proga je bila speljana tako, da smo tekle na Rožnik. NA ROŽNIK! Če bi mi dan prej nekdo rekel, da bom tekla na rožnik bi ga vprašala, če je nor. Mene že stopnice v tretje nadstropje (po katerih hodim, ne tečem) sesujejo. No, ampak mi je uspelo. Množica te nekako potegne s sabo, ti narekuje tempo, poleg tega pa sem imela sotekačico, ki me niti za trenutek ni pustila za sabo. Anita, če to bereš, hvala! Zakon si. :) Če tečeš gor, greš slej kot prej tudi dol in tako sem v cilj skoraj prišprintala. Ponosna, utrujena in srečna. Drugo leto spet.

Pred samim tekom me je na prizorišču pričakala Anja in poskrbela, da sem dobila vse kar sem potrebovala - DM goodie bag (torba je bila tako težka, da sem jo komaj nesla!), zapestnico za tek in VIP zapestnico. Luksuz. Ko sem po teku prišla v VIP šotor, še pod vplivom adrenalina in sonca, je bilo neprecenljivo, da je tam stal zamrzovalnik z veliko ZASTONJ sladoleda. Vse vrste Kinga, tudi nov, z arašidi. Mislim, da sem imela pulz še vedno krepko nad 170, ko sem se že hladila z njim in tako proslavljala svoj uspeh. Po teku sva se z Anjo še podružili, dobro najedli (kakšna hrana, ajme bože) in odšli po svojo fotografijo s Čuki. Čuki so zame res posebna skupina, saj sem bila kot deklica njihova velika oboževalka. Kljub temu, da je bilo noro vroče, glasno in gužvastično, je bil dan lep.

Zaključila sem ga, kot se spodobi, še z obiskom pri mojih najljubših dekletih, potem pa odhitela nazaj na morje (težko meni, a?) za knjige. Hvala Anja in hvala DM! :)