Delavnica terapevtske joge

Čeprav obožujem jogo, si premalokrat vzamem čas z njo. Pa ne da ga nebi imela, v to več ne verjamem. Enostavno si ga ne vzamem. Hitro padem v začaran krog obveznosti, rokov in dela in kar naenkrat se mi zdi nepredstavljivo, da bi si vzela pol ure časa zase. Ali pa vsaj 15 minut. Je pa precej žalostno, da si z lahkoto vzamem čas za skrolanje po facebooku in instagramu. 

No, ko pa nekaj plačaš, pa čeprav ne veliko, nimaš veliko izbire oziroma ti kar naenkrat ni problem, da si za to vzameš čas. Tako sem si jaz prejšnjo nedeljo vzela čas za delavnico terapevtske joge. Ni podobna tej jogi, ki jo načeloma vsi poznamo in potem pozdravljamo sonce, stojimo na glavi in v drugih, na videz čudnih pozah. Udeležba na delavnici je pravzaprav pomenila eno uro in pol ležanja. Ležanja in dihanja. 

Vsi tisti obsedenci z delom, ki si ne morete predstavljat, da si vzamete nekaj časa zase, si lahko predstavljate, da uro in pol v najbolj napornem obdobju leta samo ležite in dihate? Nepredstavljivo vem. Ampak kako je pa pasalo! 

Pri terapevtski jogi ležimo v določenih položajih, ki odpirajo naše telo. V položaju ostanemo kolikor dolgo nam odgovarja, od 5-15 ali 20 minut. Lahko tudi več. V tem času le sproščeno dihamo in poskusimo ne preveč razmišljati. Mi smo na delavnici naredili 4 položaje, kar mi je bilo ravno dovolj. Pa še to so mi v enem "zaspale" noge in sem jih potem naslednjih 10 minut žulila in stiskala, da bi žlahtno rdečo tekočino pognala nazaj v tek in bi občutek, da me grize 1000 mravelj minil. Čutila sem, da je moje telo zares sproščeno, pritisk in srčni utrip sta se mi spustila in počutila sem se kot da me prav nič ne more vreči s tira. To pa je res dober občutek.

Če imate priložnost, vam toplo priporočam, da se udeležite kakšne delavnice terapevtske joge, saj jo potem zlahka izvajate doma.