Kotiček

Bolj kot se bliža najina poroka, več razmišljam o najinem razmerju in razmerjih nasploh. No, pa ne samo sedaj, tudi prej sem. Vsakič, ko sem zavrnila kavo s prijatelji, vsakič, ko sva gledala film, ki je bil njemu bolj všeč kot meni, vsakič, ko sva šla na sprehod v nakupovalni center, čeprav vem, da bi si on raje nekaj naredil, kot da se more sprehajat med polnimi obešalniki oblačil. Resna zveza niso samo objemi, poljubi in romantika. So, tudi, nič ne rečem, a je veliko več kot to. Na začetku se seveda drug drugemu ne pokažeš v pravi luči, pa ne nujno zato, ker bi hotel biti nekaj kar nisi, ampak ker tako pač je. Marsikaj požreš, na vsa vprašanja odgovarjaš tako, da bo partner zadovoljen in srečen. Kasneje pa se, hočeš ali nočeš, vedno bolj razgališ, saj te življenje vedno znova postavlja pred različne preizkušnje, pozitivne in negativne. Priznam, da sem jaz v najino razmerje prišla s kar nekaj "prtljage". Manj kot eno leto po tem, ko sva bila par, smo imeli smrt v druži...

Najbrž ste že opazili, da zadnje čase berem predvsem knjige, ki govorijo o tem kako se znebiti stresa, kako se bolje počutiti, se rešiti stvari (in/ali ljudi), ki ti v življenju jemljejo energijo, skratka o tem, kako se dobro počutiti. Tudi tokrat sem brala knjigo, ki se dotika teh tem in je knjižna novost v Knjigarni Felix.  Bila mi je približno tako zelo všeč kot Urbani menih in malo bolj kot Dol mi visi - o tej sem pisala nazadnje. Ravno pravšnja mera humorja, ne preveč vulgarnih besed in zapisano tako, da se te res dotakne. Ne na tisti "na jok mi gre" način, ampak tako, da dojameš kam smo prišli, kar se tiče stresa, primerjanja drug z drugim in podobno. Avtorica knjige, Ruby Wax, je imela vse prej kot sanjsko otroštvo in življenje. Kot mnogi ljudje danes, tudi ona ni pobegnila depresiji. Čeprav jemlje zdravila, kot bi jih za vsako drugo bolezen, je vseeno iskala še kakšen drug način kako si pomagati. Preizkusila je vse, od različnih terapij, do obiskovanja "suml...

To, da delaš od doma, se sliši res dobro. Večina si to predstavlja kot sedenje na kavču, v toplih nogavicah, po možnosti še v pižami in s frizuro, za katero je poskrbel vzglavnik, medtem ko smo spali. Mamljivo, ne?  Ne rečem, da delo od doma ne zgleda tako - tudi jaz sem velikokrat že v pogonu, pa se še vedno nisem preoblekla iz pižame. To je čisto odvisno od tega, če sem zjutraj imela kakšne obveznosti ali ne. Super je, ker se ti ni treba ukvarjat z make up-om, se sekirat, ker imaš bad hair day  in ker se danes v vsem kar daš nase počutiš katastrofalno. To so res tiste prednosti dela od doma, ki se jih nihče (še posebej ženske) ne brani. A vsaka medalja ima dve strani in tudi služba, ki jo opravljaš od doma ima svoje pomanjkljivosti. Najtežje pri vsem skupaj je meni to, da se mi zjutraj dejansko ni treba vstati na budilko (čeprav bi se tega morala nazaj navadit, ker to moje spanje je šlo čez vse meje) in nervozno hitet na delovno mesto. Čas me ne priganja in nobenega...