Blogsi 2017

Še dan prej, torej v petek, nisem bila prepričana, če grem ali ne. Prijavila sem se seveda takoj, ko je bilo mogoče, prav tako sem imela vplačano kotizacijo, a nekako se nisem mogla prepričati v to, da grem. Ko mi je počasi začelo zmanjkovati izgovorov, sem sklenila, da bom šla  in kar bo, pač bo.

Čeprav to ni v moji navadi, mi je nekako uspelo priti v Maribor dovolj hitro, da sem se v miru še najedla, preoblekla in pripravila na konferenco. Aja, Blogsi je bila konferenca, kjer smo sodelovali blogerji, vlogerji in podjetja. Organizirala jo je Eva, ki jo morda bolje poznate pod imenom Nepopolna mama.  Takoj, ko sem prispela, sem vedela, da mi ne bo žal, saj sem se počutila ponosno in počaščeno, da sem bila lahko v takšni družbi. Veliko ustvarjalcev vsebin, ki jih redno spremljam, sem tokrat prvič spoznala v živo in to me je res veselilo. Organizacija je bila zelo na nivoju, hrana super, pijače dovolj za vse (in vse okuse). Okrogli mizi podjetij in blogerjev/vlogerjev sta bili zame zelo poučni, saj se moram na področju bloganja še ogromno naučiti. Nekatere besede so se mi močno zasidrale v spomin in sem se jih držala tudi kasneje na tržnici podjetij in blogerjev. 

Na Blogsi sem se odpravila z namenom, da izvem kaj poučnih informacij in sklenem kakšno sodelovanje. V mislih sem imela predvsem eno podjetje, o katerem sem razmišljala že dlje časa, saj imamo s podjetjem strast do enakih stvari. Izkazalo se je, da je to podjetje podobno oziroma enako razmišljalo tudi o meni, zaradi česar sem bila zelo ponosna in seveda, srečna. O kom in čem govorim, vam bom kmalu povedala, če pokukate na moj instagram pa lahko ugotovite tudi sami. Seveda sem se sprehodila tudi do drugih stojnic, predvsem tistih podjetij s katerimi menim, da bi lahko dobro sodelovali. Na stojnicah z make-upom recimo, jaz nimam kaj iskati in se mi tudi nebi zdelo pošteno, da poberem brezplačno darilo, samo zato, ker so jih pač delili.

Dejstvo je, da sem z Blogsija odšla bogatejša, kot sem prišla. Bogatejša za novo izkušnjo, nova znanja, poznanstva in nenazadnje, sodelovanja. Če sem pred tem kdaj podvomila vase (vsakemu se to kdaj zgodi, ne?), sem od včeraj prepričana, da grem v pravo smer in da če me nekaj veseli, če mi nekaj predstavlja tisto strast, potem to pač morem delat. Ne za denar, ne za druge, ampak najprej zase! 

Komentarji